Vsekakor je lov uspel, z Nejcem sva zgodaj popoldne pikirala med Palmanovo in Portogruarom, na koncu pristala na lokalnih cestah med Latisano in Codropiom. Okrog pol sedme ure sva naletela na ravno fomulirajočo se supercelico. Dve sliki tu, dve pa sta še v galeriji.

Od jutri naprej pa čas za zelo zaslužene počitnice. Na Kanarskih otokih … (verjetno) se beremo

V nedeljo in torek, ko sem čakal na vzhod kometa, sem slikal galaksiji NGC 4631 in NGC 4657 v ozvezdju Lovskih psov. Vse je po dolgem času spet delovalo kot je treba, nova mast je očitno res pripomogla k izboljšanju sledenja. Prvo noč sem posnel 13 x po 5min, drugo pa še 12x, kar skupaj znese 2h in 5 min ekspozicije (ni slabo). Dobri pogoji in temnejše nebo kot v dolini vsekakor pripomorejo, da so skupne ekspozicije lahko veliko krajše, da dobim manj šuma in veliko detajlov, prav tako vidim da je pomembno, da slikam na travi, doma pa mi segret asfalt še ponoči povzroča migotanje oz. slab “seeing”. Dobro, da ne bom preveč dolgovezil :

Klikni na sliko za podatke in večjo verzijo ...

Proti jutru pa je spet prilezel na nebo tisti slastni del, torej komet. Tokrat sem imel s sabo 10×50 daljnogled, tako da sem ga najprej vizualno opazoval, ko sem s teleskopom še slikal galaksiji. Ko je bil še prenizko, sem kar imel probleme, kateri od tistih zvezdic bi lahko bil, kasneje pa ni bilo več dvoma. Kometov rep sem komajda zasledil, s prostimi očmi pa bi lahko rekel, da sem ga bolj haluciniral kot videl. Bo potrebno še počakati par dni, da se še malo “ojača”:

Klikni na sliko za podatke in večjo verzijo ...

Zanimivo je, da se je struktura repa v dveh dneh kar konkretno spremenila. Vsekakor bo še deležen moje pozornosti!

135 slik po 30s pri 18mm f/3.5 ISO 1600 (klikni za večjo verzijo na galeriji)

Škoda, da sem postavil fotoaparat prenizko in da je trava spodaj zamegljena, ker je malo pihalo. Drugič ga moram dati višje.

Kot kaže, se je poletje le začelo. In to je idealna priložnost, da spet mojo “mašrinerijo” postavim pod zvezde. Včeraj sem se navljkub pomanjkanju časa (izpitno obdobje) odpravil za dobre tri ure na Ravni Log. Zadnja fotografija v galeriji je bila posneta 5. marca, torej je bil že res skrajni čas.

In tako sem vso opremo spravil v avto in nekaj prej 23h prispel na lokacijo. Malo vetra me ni odgnalo, tako da sem kar se da hitro postavil opremo in okoli pol polnoči že začel fotografirati dve galaksiji v Berenikinih kodrih. To je trajalo kvejčemu kako uro, saj se je postopno veter tako okrepil, da mi je začelo konkretno tresti teleskop. In okrog 1h sem moral tako prekiniti s fotografiranjem galaksij (nekaj slik je uspelo), se je pa kratka junijska noč v tem času že prevesila v drugo polovico, tako da bi moja glavna tarča večera – komet C/2009 R1 McNaught – moral kmalu priti na jutranje nebo. Doma sem si zapisal trenutne koordinate in usmeril teleskop na SV in čakal, da je počasi prilezel izza obzorja. Čudovit pogled. Kar nekaj časa sem ga spremljal, kako je lezel navzgor in postajal navidezno čedalje svetlejši. Res je prava bomba! Tako svetlega kometa nismo imeli že kar nekaj časa, poleg tega sem lansko leto zgrešil Lulina, ki je bil prav tako viden s prostim očesom.

Na koncu sem spet v fokuser vtaknil fotoaparat in napalil še 5 fotografij po minuto in pol. Komet je res hiter, kar je vidno iz posnetka, koliko se je v času slabih osmih minut premaknil med zvezdami. Še kakšne tri tedne časa imamo na severni polobli, da ga občudujemo in fotografiramo, potem pa nam pobegne na jug.